KOMPOST
Pogosta vprašanja pred začetkom kompostiranja
S čem lahko nadomestim gnoj?
Recept, ki ga uporabljamo v tečaju pač najbolje deluje z gnojem. Ne priporočam, da se gnoj nadomešča, vsaj ne v prvo. V prvo res priporočam, da se postopa po receptu. Lahko se pa vseeno odločite, da boste poskusili nadomestiti gnoj z drugimi materiali, kot so: ovčja volna, urin, kri, dlaka, stročnice, semena brez ovojev, ostanki od rib, perje, mrtve živali… Ja, mogoče se sliši čudno a rabimo nekaj, kar ima veliko beljakovin in/ali dušika/amoniaka.
Ali lahko kot lesen material uporabim seno?
Seno spada pod zelen material. Slama spada pod lesen material. Razlika je, da seno je pokošeno v stanju, ko so rastline zelene in potem se šele posuši. Medtem ko slama je v trenutku košnje že olesenela, rjava.
Ali lahko uporabim za kompostiranje kuhinjske odpadke?
Ja, kuhinjski odpadki so odlični za na kompost in spadajo pod zeleni material.
Kam spadajo živalski izdelki? Ali jih lahko uporabim za kompostiranje?
Mleko, kosti in mastne stvari niso najboljša sestavina hitrega vročega komposta in se tudi v profi kompostarnah razkrajajo s pomočjo posebnih metod. Ne priporočam, da se jih daje v večjih količinah na kompostni kup.
Meso in kri in manjša (zanemarljiva) količina mlečnih izdelkov pa spada pod material bogat z dušikom.
Ali lahko za kompostni kup uporabim Bokashi ostanke?
Ja, ostanki, ki so fermentirani s pomočjo efektivnih mikroorganizmov ali Bokashi, lahko damo na kup, vendar ne priporočam večjih količin, kot 2 koša na 1 m3 začetnih materialov.
Koliko je približno tretjina kubičnega metra materiala za občutek, koliko šajtrg gnoja, sveže trave, listja....
Jaz si pred sabo predstavim kubik 🙂 in potem ga razdelim na tri :))) lahko si pomagaš z metrom, da si pomeriš na tleh 1×1 m in potem si predstaviš, koliko volumna je še 30 cm v višino. Lahko tudi vzameš kakšno vedro ali hobuk, za katero veš, koliko ima litrov. Šajtrge so zelo različnih volumnov, lahko so 60 l ali 120 l, kar je konkretna razlika. Mi rabimo 330 l zelenega, 330 l gnoja s steljo, 330 l lesenega materiala.
Kako pa bambus/praprot/preslica/miskantus?
Praproti, bambusi, preslica in tudi miskantus (torej nekatere trave) imajo v sebi veliko silicija, zato se razkrajajo dlje in po navadi se niti med hitrim vročim kompostiranjem ne razkrojijo popolnoma.
Ali priporočaš za kompostiranje sekance/žaganje?
Sekanci, razen če so zelo drobni, se tako hitro ne razkrojijo. Izjema so strohneli koščki lesa.
Žaganje je sicer zelo fino in se razkraja dobro, ampak ga ne sme biti preveč, ker se v kupu sesede in hitreje zmanjka zraka.
Ali lahko za kompostiranje uporabim zimzelene rastline/iglavce?
Zimzelene rastline, ki imajo voščene liste (lovorikovec, oleander, itd…) vsebujejo snovi, ki zaustavljajo razkrajanje in listi in les ponavadi ostane v celoti v kompostu, zato to ni najboljši material za kompostiranje.
Glede iglavcev pa velja, da lahko vsebujejo preveč eteričnih olj, ki zavirajo množenje mikroorganizmov. Podobno velja za vsa eterična olja, tudi pri aromatičnih zeliščih, če so sveža.
Ali lahko uporabim uležan gnoj/gnoj kompostiran z deževniki?
S svežim gnojem je najlažji zagnati procese. Uležan ali z deževniki kompostiran gnoj ima drugačne lastnosti in je za vroče kompostiranje neuporaben, je to bolj gnojilo, dodatek hranil za rastline in nima veliko smisla, kot sestavina hitrega vročega komposta (lahko dodamo, če se ga želimo »znebiti« a ne bo nam pomagal v procesu kompostiranja). Svež gnoj pomeni gnoj, ki je vse do cca 3 mesece star, bolj je svež, več vsebuje dušika, ki segreva kup na visoke temperature.
Ali lahko uporabim uležan gnoj/gnoj kompostiran z deževniki?
S svežim gnojem je najlažji zagnati procese. Uležan ali z deževniki kompostiran gnoj ima drugačne lastnosti in je za vroče kompostiranje neuporaben, je to bolj gnojilo, dodatek hranil za rastline in nima veliko smisla, kot sestavina hitrega vročega komposta (lahko dodamo, če se ga želimo »znebiti« a ne bo nam pomagal v procesu kompostiranja). Svež gnoj pomeni gnoj, ki je vse do cca 3 mesece star, bolj je svež, več vsebuje dušika, ki segreva kup na visoke temperature.
Zanima me listje orehov (ali je še kakšno podobno tako strupeno?) ali so primerni ali ne. In veje orehov, se jih lahko uporabi za izdelavo sekancev za kompost in tudi za zastirko ali se je treba oreha izogibat?
Oreh ima v sebi juglon, ki ga izloča preko korenin in ga ima v listih in v ovoju orehov. To je snov, ki zatira razkrojevalce in kaljenje, rast. AMPAK, jaz imam preizkušeno, da spomladi je tudi listje hrasta, oreha in kostanja (problematičen je tudi platan) popolnoma v redu za kompostiranje. Čez zimo ga predeluje dež, mraz in sneg in ga zdela do te mere, da se pač spomladi »vda« 🙂
Ne bi pa tega dajala na kompost preveč. Vedno se kakšen nerazkrojen orehov list v kompostu še najde :). Ampak ne smejo biti celo zimo nekje na suhem, morejo biti že mal »načeti«. Recimo listje platana enkrat nisem mogla razkrojit niti z vročim kompostiranjem, ker je čez zimo bilo na suhem.
Sekancev pa ne bi dajala preveč. Ko sem sekance drobila z domačim drobilnikom vej, je to bilo OK, lani smo pa prvič kompostirali sveže sekance od profi arborista, ki so večji in je bil trdi les, in oreh, kostanj je bolj trdi les, je nastal čisto pregrob kompost, sekanci se ne razkrojijo do konca. Boljše je si kupit balo slame (netretirane) ali prinesti kakšno listje.
Ali imaš še vedno vprašanje, ki ga nisem odgovorila zgoraj?
V tem primeru mi piši na jitka@rajnazemlji.si